Študija Harvard Business Review kaže na to, kako pomembno je, da organizacije dajejo prioriteto duševnemu zdravju zaposlenih. V takšnih organizacijah so zaposleni namreč statistično gledano bolj zadovoljni z delom ter ostajanjem v teh organizacijah. Imeti zdravo in visoko uspešno ekipo ni samo korist za podjetja. Ustvari lahko srečnejše ljudi, ki gredo v svet boljšega razpoloženja z več odpornosti in samozavesti. Ne glede na vse pa je tudi dejstvo, da res zelo veliko časa preživimo na delu, kar bi tudi moral bit dovolj velik razlog, da organizacije začnejo dajati več pozornosti temu, da se zaposleni dobro počutijo na svojem delovnem mestu.

Vključujoče delovno okolje je zelo pomembno pri spodbujanju trajnostne rasti podjetij ter inovacij, hkrati pa se s tem krepi tudi psihološka varnost. Tako za kadrovske ekipe postajajo vse bolj pomembni DEIB cilji, kratica DEIB (Diversity, Equity, Inclusion and Belonging) pa se nanaša na raznolikost, pravičnost, vključenost in pripadnost.

Kompetenčni model je dokument, v katerem so zbrane vse kompetence za določen profil, ki jih posameznik potrebuje za uspešno opravljanje dela. Je živ in uporaben dokument, ki nam omogoča široko uporabo v kadrovskih procesih.

Trenutni hitri razvoj in spreminjajoča se struktura trga dela od podjetij zahteva vedno večjo mero prilagodljivosti. S hitrim napredkom nekatera ustaljena znanja namreč izgubljajo na vrednosti, obenem pa se ustvarjajo priložnosti za razvijanje novih kompetenc in sposobnosti.

Ob pregledu vseh napovedi in trendov se najpogosteje pojavljajo trendi, ki so vezani na enakost in vključevanje zaposlenih, skrb za njihovo blagostanje, na izboljševanje njihovih kompetenc in njihovo hibridno delo. Vse več pa je tudi govora o umetni inteligenci.

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je mnogo več, kot le odsotnost duševne bolezni. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija, ki pa so lahko pogojene tudi z razmerami na delovnem mestu.

Ljudje si želimo delati v organizacijah, kjer se počutimo dobro na delovnem mestu. Dobra klima v podjetju oziroma počutje je odvisno tudi od organizacijske kulture, ki je skupek prepričanj, norm, vedenj in tudi vrednot, ki so lepilo organizacije. Organizacijska kultura ni statična, ampak se nenehno spreminja.

Organizacije so sestavljene iz posameznikov iz različnih okolij, z različnimi značilnostmi in sposobnostmi. Velikokrat se srečajo različne generacije, ki imajo drugačna načela in vrednote, tako so konflikti večkrat neizbežen način komunikacije na delovnem mestu. Zelo pomembno je, da jih znamo reševati. Le tako bodo zaposleni uspešno delovali in bili usmerjeni v doseganje skupnih organizacijskih ciljev.