Vpliv na delovnem mestu – kako ga povečamo?

Da smo v organizaciji učinkoviti, moramo med drugim znati tudi vplivati na druge zaposlene. Pomembno je, da s svojimi idejami navdušimo sodelavce ter jih motiviramo, da nas podprejo. Kako torej povečati svoj vpliv na delovnem mestu?

Odnosi s sodelavci

Pomembno je, da imamo s sodelavci dobre odnose. Dokazano je namreč, da nas ljudje velikokrat podprejo, ker smo jim všeč kot oseba. Če se torej dobro razumemo, bodo sodelavci sigurno prisluhnili našim idejam.

Spoštovanje mnenja drugih

Da nam drugi res prisluhnejo, moramo poskrbeti, da tudi mi sami prisluhnemo drugim ter spoštujemo njihova mnenja. Poskusimo se pogovorjati čim manj preko telefonov in drugih sredstev ter čim več v živo. Pojdite do sodelavcev in se pozanimajte o njihovih perspektivah ter jih vprašajte za kak nasvet.

Telesna drža

Pri podajanju besednega sporočila je zelo pomembno, kaj sporočamo s telesno držo. Pokončna drža, brez sključenih ramen, nam daje bolj samozavesten videz. S sključeno držo dosežemo nasproten učinek.

Razvijanje strokovnosti

Če želimo povečati svoj vpliv, se moramo biti pripravljeni tudi samoiniciativno izobraževati na svojem področju. Bolj kot nas drugi zaznavajo kot strokovanjaka na svojem področju, bolj bodo upoštevali naše mnenje.

Uporaba “mi” namesto “jaz”

Kadar želimo druge navdušiti nad našo idejo, je pomembno, da vemo, kaj bo ta ideja oz. sprememba doprinesla njim. Če uporabljamo besedo “mi” namesto “jaz”, bomo dosegli, da bodo sogovorniki, razmišljali o celotni organizaciji ter ne bodo mislili, da želimo nekaj doseči zgolj zaradi naših individualnih interesov.

Potrebno se je zavedati, da se spremembe ne zgodijo čez noč. Z vajo lahko stvari postopoma razvijamo ter tako sčasoma dosežemo večji vpliv na delovnem mestu. Naše ideje, ki jih želimo uveljaviti, morajo koristiti celotni organizaciji ter ne samo nam samim.

Vir: HBR

6 nasvetov za zdravo delovno okolje

Zdravo delovno okolje vpliva na vsesplošno zadovoljstvo zaposlenega. Zadovoljstvo vpliva tudi na produktivnost. V nasprotnem primeru je motivacija za delo manjša, prav tako pa se lahko hitro prične iskanje nove zaposlitve. Kaj je torej pomembno pri zdravem delovnem okolju?

Zaupanje

Eden izmed ključnih elementov zdravega delovnega okolja ter zadovoljstva na delovnem mestu predstavlja zaupanje. Odkritost in poštenost sta zelo pomembni vrednoti nasploh v življenju in tudi na delovnem mestu. Zaupanje se gradi, kadar se dane obljube izpolnjujejo, kadar se zavedamo svojih zmožnosti in točno vemo kaj bomo naredili (izogibamo se besed “Poskusil bom..”) ter kadar imamo vzpostavljeno transparentno, jasno in pravočasno komunikacijo.

Prilagodljivost

Pomembno je, da je organizacija do določene stopnje prilagodljiva, kar omogoča lažje ohranjanje ravnovesja med zasebnim in službenim življenjem. Eden izmed primerov prilagodljivosti predstavlja občasno delo od doma. Več informacij o usklajevanju ravnovesja med zasebnim in službenim življenjem lahko najdete tukaj.

Nagrade

Pri zaposlenih je treba njihov trud, delo prepoznati in nagraditi. Nagrada pa ni zgolj denarna, ampak je lahko tudi sama pohvala. Lahko je tudi v obliki manjšega delovnega časa, npr. v petek lahko oseba dela 4 ure namesto 8. Nagrade so tudi različni boni, npr. večerja za dve osebi, obisk fitnesa itd. Pomembno je, da nagrada ustreza zaposlenemu.

Hrana in šport

Za zdravo delovno okolje je potrebno spodbujati zdrav življenjski slog. Različni nezdravi prigrizki se zamenjajo z zdravimi, spodbuja se športno udejstvovanje, npr. popust v fitnesu, skrbi se za duševno znanje itd.

Zabava

Na delovnem mestu je zelo pomembna tudi zabava, ki vključuje veliko stvari. Sestanki se lahko pričnejo s vprašanjem “Kaj je bilo najboljše, kar se vam je zgodilo v zadnjem času?”, ob petkih se lahko uvede ura namenjena družabnim igram, organizirajo se neformalna srečanja, ob jutrih se skupaj spije kava itd.

Primerni prostori

Veliko raziskav je pokazalo, da sam prostor pomembno vpliva na zadovoljstvo in produktivnost pri zaposlenih. Na vzdušje v prostoru vpliva svetloba, barve, temperatura, oprema, rastline itd. Na zadovoljstvo s prostorom vpliva tudi možnost preurejanja svojega delovnega prostora, npr. možnost, da zaposleni prinese svoje slike.

Vir: Forbes

Konflikt na delovnem mestu

Konflikt predstavlja vsako srečanje neusklajenih dejavnikov. Sama beseda “konflikt” ima negativen privzvok, vendar velikokrat pozitiven, saj spodbuja k razmišljanju, ustvarjanju, spremembam, boljšim rešitvam, … Konflikti se pojavljajo na vseh področjih v življenju, tudi na delovnem mestu. Vzroki za nastanek konflikta so različni in se razlikujejo od situacije do situacije. Velikokrat so vzroki preprosto različna stališča, mnenja, vrednote sodelavcev. Pogosto pa vzrok leži v sami komunikaciji. Velikokrat prihaja namreč do različnih šumov oz. poteka nejasno. Vzrok je lahko tudi neiskrenost, neodgovornost, nezaupanje itd.

Konflikti so lahko funkcionalni ali nefunkcionalni. Funkcionalen je kadar pozitivno vpliva na uspešnost organizacije, npr. spodbuja konkurenčnost, poveča pripadnost skupine, pomaga pri doseganju ciljev itd. Kadar pa onemogoča oz. ovira doseganje ciljev organizacije je pa konflikt nefunkcionalen. Tak konflikt negativno vpliva na uspešnost organizacije ter slabša počutje in odnose zaposlenih.

Načini reševanja konfliktov

  • Izogibanje predstavlja način umika iz konfliktne situacije. Oseba pogosto želi ostati nevtralna in ne želi podati svojega mnenja. Ta način je lahko primeren v majhnih konfliktnih situacijah. Kadar pa problem res obstaja, je pa izogibanje večinoma neučinkovito.
  • Prilagajanje je kadar posameznik ne želi prizadeti drugih in se raje prilagodi njihovem mnenju. Rezultat tega je, da so drugi ljudje sicer zadovoljni, problem pa v bistvu ostaja nerešen. Ta način je lahko kratkoročno primeren, kadar konflikt na delovnem mestu ni povezan s samim delom, ampak je osebne narave.
  • Prevladovanje je težnja, da posameznik z uporabo moči obvlada položaj in druge prisili v ponujeno rešitev. Je večinoma neučinkovit način, saj ne upošteva želja, mnenj nasprotne strani. Primeren je lahko zgolj v določenih izjemnih situacijah, npr. kadar je potrebno znižati število zaposlenih.
  • Pristajanje na kompromise predstavljajo način reševanja konfliktov, pri katerem skušajo uskladiti interese in doseči dogovor. Cilj je, da se obe strani z dogovorom strinjata.
  • Dogovarjanje je kadar posamezniki ugotavljajo vzroke nasprotij in skupno iščejo ustrezne rešitve. Pri tem medsebojno sodelujejo, saj želijo, da vsak čim bolje doseže cilje. Konflikti se analizirajo, cilj je pa poiskati najbolj ugodno rešitev.
  • Mediacija je način reševanja konfliktov, pri katerem reševanje vodi nevtralna oseba – mediator. Mediator skrbi, da poteka konstruktivno in vodi k skupnem iskanju rešitve.

 

Za več informacij nas kontaktirajte tukaj.