Spoprijemanje s stresom

Kaj je stres?

Stres je fiziološka, psihološka in vedenjska reakcija na potencialne škodljive ali ogrožajoče dejavnike (resnične ali namišljene). Znaki stresa so zelo različni. Lahko nam zmanjšajo možnost presoje, povzročijo glavobol, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, bolečine, motnje spanja, strah, pozabljivost, slabše se koncentracija itd.

Poznamo različne stopnje stresa. Prva je alarm, to je stopnja, kjer je nek dejavnik prepoznan kot grožnja. Druga stopnja je upor. To je stopnja, v kateri se skušamo prilagoditi na napetosti oz. zahteve iz okolja. Izčrpanost je tretja stopnja stresa. V kolikor ne razrešimo ogrožajočih dejavnikov v drugi stopnji, se nam začnejo izčrpavati rezerve. Ko se izčrpajo, se pojavijo različni znaki, npr. potenje, povišan utrip. V kolikor se stopnja podaljšuje, se lahko pojavijo tudi bolezni npr. rana na želodcu, diabetes, težave s prebavili, duševne bolezni.

Kako se sproprijemati s stresom?

Zato je pomembno, da se s stresom pravočasno ter na pravilen način spoprijemamo. S stresom se lahko spoprijemamo na različne načine. Lahko se osredotočimo na problem, lahko se pa osredotočimo na čustveno stanje. Osredotočenost na problem predstavljajo vedenja kot npr. analiza problema za boljše razumevanje le-tega, pristop do odgovorne osebe in poskusiti spremeniti situacijo, vprašati za nasvet, sklepanje kompromisov itd. Osredotočenost na čustveno stanje pa predstavljajo vedenja kot npr. imaginacija boljše situacije, situacije ne vzamemo preresno, poskusimo gledati na svetlo stran situacije. S temi vedenji se soočamo predvsem z občutki in čustvi, vendar pri tem aktivno ne rešujemo same situacije. Pomembno je tudi, da si vzamemo čas za zabavo in sprostitev. V tem času poskrbimo, da si napolnimo baterije. To lahko naredimo s sprehodi, s preživljanjem časa v naravi, s klicem dobrega prijatelja, dolga kope, poslušanjem glasbe, gledanjem dobrega filma, telovadbo itd.

K lažjem spoprijemanju s stresom pomembno vpliva naše stališče do stresne situacije. Kadar oseba situacijo doživlja kot izziv, ne pa kot grožnje, bo to pripomoglo k lažjem spoprijemanju, Prav tako bo pripomoglo k doživljanju pozitivnega stresa, namesto negativnega stresa, kar prav tako vodi k uspešnejšem soočanju s problemom. Pomembno vpliva tudi osebna čvrstost.

Notranja čvrstost

Notranja čvrstost vpliva na dobro počutje ter s tem pomaga na spopadanje s stresnimi situacijami oz. pri razreševanju problemov. Pomembno je, da sprejemamo spremembe kot neizogibne, smo odgovorni za lastna dejanja in spoprijemanje s težavami. Prav tako je pomembno, da smo kreativni, fleksibilni, verjamemo v nadzor nad svojimi dejanji ter odločitvami. Notranja čvrstost naj bi med drugim predstavljala vir človekovega dobrega počutja ter bil podporna moč za osebno znanje in rast.