Fleksibilno delo

Kaj sploh je fleksibilno delo?

Fleksibilno delo pomeni, da ima posameznik na delovnem mestu možnost prilagoditve določenih stvari. Fleksibilno delo se lahko omogoči na različne načine. To lahko pomeni, da ima možnost odločitve glede prihoda na delovno mesto (npr. zaposleni lahko pride med 7.00 in 8.30 ter oddela 8 ur), lahko  pomeni, da posameznik ve katere cilje mora doseči ter si v celoti dan organizira sam, to je lahko delo od doma itd. Fleksibilno delo je lahko tudi kot oblika nagrajevanja (npr. oseba si lahko izbere en dan ter takrat dela od doma).

Čeprav o je fleksibilnem delu veliko govora (predvsem v vezi z milenijci), se je potrebno zavedati, da različni posamezniki potrebujejo različno stopnjo svobode in fleksibilnosti pri delu. Preden posamezniku omogočimo, da sam sprejema določene odločitve in organiziranja lastnega dneva, je potrebno preveriti, ali mu ta način dela sploh ustreza. Nekateri imajo radi natančna in jasna navodila ter da točno vedo, po katerih korakih bodo dosegli cilje. Prav tako pa je pri določenih delovnih mestih težje zagotoviti fleksibilnost, kljub željam zaposlenih (npr. proizvodne linije). Koliko fleksibilnosti lahko podjetje zaposlenim ponudi, je tako odvisno od vsakega posameznega podjetja. Na to vplivajo različne stvari, npr.:

  • storitve oz. izdelki podjetja,
  • organizacijska kultura,
  • organizacijska klima,
  • vrednote,
  • itd.

Na kaj moramo biti pozorni?

V kolikor podjetje lahko omogoči veliko stopnjo fleksibilnosti je pomembno, da so sklenjeni jasni dogovori. To pomeni, da posameznik natančno ve:

  • kakšne cilje mora doseči,
  • v kakšnem časovnem roku ter
  • kakšen je kriterij, da je naloga ocenjena kot kvalitetno opravljena.

Prav tako je pomembno obojestransko zaupanje. Rezultate dela pa je potrebno meriti po kvaliteti ter manj po številu vloženih ur.

Pomembno je tudi, da imamo redne skupne sestanke (ki so priporočeni ne glede na stopnjo fleksibilnosti, ki jo podjetje omogoča). Na teh sestankih se lahko pregleda dosedanje delo, se pogovori o morebitnih izzivih, delu za naprej itd. Redni skupni sestanki so ključnega pomena, ker omogočajo, da se ekipa redno srečuje, s čimer se ohranja oz. gradi dobre odnose, gradi organizacijska klima, pripadnost itd.

Eden izmed večjih izzivov fleksibilnega dela je, da se lahko hitro zabrišejo meje med zasebnim in službenim življenjem. Če imamo možnost dela od doma, je zelo pomembno, da smo dobro organizirani ter ne mešamo enega področja z drugim. Saj to lahko vodi do nižje produktivnosti in manjšega zadovoljstva.

Kaj je pasivno agresivno vedenje ter kaj lahko naredimo?

Se vam je že kdaj zgodilo, da se vas je sodelavec izogibal, pa niste točno vedeli zakaj? Ali da vam sodelavka že trikrat zapored ni vrnila pozdrava. Te stvari lahko kažejo na pasivno agresivno vedenje. Pasivno agresivno vedenje so nedirektna dejanja,  s katerimi oseba navadno želi pokazati, da nekoga ne mara, ali da je na nekoga jezna. Ker gre za bolj ali manj prikrito vedenje, ga je težje hitro prepoznati. Najpogostejša vedenja pasivno agresivnih oseb so:

Ignoriranje

Pasivno agresivnost ljudje velikokrat izražajo tako, da namerno preslišijo pozdrave, vprašanja, se ne odzivajo na telefonske klice ter tako ignorirajo osebo na drugi strani.

Prikrite žaljivke

Kadar je žaljivka direktna, nimamo težav s prepoznavanjem. Včasih so pa subtilne žaljivke lahko skrite v »komplimentih«. Na primer:  »To poročilo si opravil dobro, skoraj tako dobro kot Marko«.

Trma

Včasih lahko oseba, ki ne doseže svojega mnenja, vseeno naredi stvari po svoje, saj meni, da je njena ideja bila boljša. Trma ni zmeraj pasivno agresivno vedenje, včasih so ljudje osebnostno nagnjeni k temu, da odločno zagovarjajo svoje mnenje, ne glede na posledice. Kot pasivno agresivno vedenje trmo označimo takrat, kadar oseba počne to z namenom, da drugo osebo kaznuje.

Namerno neizpolnjevanje zahtevanih nalog

Včasih oseba, ki ne doseže svojega namerno naredi stvari po svoje ali pa jih sploh ne naredi. Lahko ji pa za nalogo upade motivacija, pri čemer je posledica manj kvalitetno opravljeno delo, s čimer želi dokazati svoj prav.

Kako se soočati z osebo s pasivno agresivnim vedenjem?

Prvi korak je, da pasivno agresivno vedenje prepoznamo. Nato je pomembno, da ohranimo mirna lastna čustva. Nadaljnje vedenje je odvisno od same situacije. Včasih je dovolj, da takem vedenju ne posvečamo pozornosti, včasih je pa potrebno postaviti jasne meje, npr. kadar oseba ne izpolnjuje zahtevanih nalog, zamuja itd. V tem primeru se je treba z osebo pogovoriti, da preverimo, ali se svojega vedenja zaveda, kaj misli, da so razlogi, kaj potrebuje, da tega vedenja več ne bo ter jasno opredeliti posledice, v kolikor se bo vedenje zopet ponovilo.

V določenih situacijah lahko poskusimo s spodbujanjem direktne komunikacije, to pomeni, da poskušamo težave reševati sproti ter poskusimo preko vprašanj pri osebi spodbuditi, da pove, kaj točno je razlog njenega vedenja.

Pazite pa, da se ne znajdete v »tihi vojni«, kar pomeni, da bi se tudi sami odzivali na osebo pasivno agresivno, saj se s tem hitro lahko znajdete v začaranem krogu.

Prepoznavanje lastnega pasivnega vedenja

Navadno je lažje prepoznati pasivno agresivno vedenje pri drugih kot pri sebi. Včasih smo pa tudi mi tisti, ki se poslužujemo takega vedenja. Preko naslednjih vprašanj lahko nekoliko razmislite o lastnih vedenjih:

  • Se izogibate tistim osebam, na katere ste jezni?
  • Ignorirate osebe, na katere ste jezni?
  • Prenehate z določenimi nalogami, da bi s tem kaznovali druge?
  • Kljub dogovorjenemu naredite stvari nekoliko po svoje?

V kolikor pri sebi opažate pasivno agresivno vedenje, je pomembno, da več pozornosti posvečate svojim odzivom na različne ljudi in različne situacije. Pomembno je, da dobro razumete, zakaj ste na nekoga jezni oz. zakaj ste vznemirjeni. Konflikte skušajte reševati sproti ter se trudite imeti odprto komunikacijo. Spreminjanje vedenja je proces, ki traja veliko časa, a z majhnimi koraki, se počasi daleč pride.