Telefon: 01/234-56-78
GSM: 051/123-456
Aktualni dogodki, odprti seminarji, novice, objave in še in še...
08.01.2019
Se vam je že kdaj zgodilo, da se vas je sodelavec izogibal, pa niste točno vedeli zakaj? Ali da vam sodelavka že trikrat zapored ni vrnila pozdrava. Te stvari lahko kažejo na pasivno agresivno vedenje. Pasivno agresivno vedenje so nedirektna dejanja, s katerimi oseba navadno želi pokazati, da nekoga ne mara, ali da je na nekoga jezna. Ker gre za bolj ali manj prikrito vedenje, ga je težje hitro prepoznati. Najpogostejša vedenja pasivno agresivnih oseb so:
Pasivno agresivnost ljudje velikokrat izražajo tako, da namerno preslišijo pozdrave, vprašanja, se ne odzivajo na telefonske klice ter tako ignorirajo osebo na drugi strani.
Kadar je žaljivka direktna, nimamo težav s prepoznavanjem. Včasih so pa subtilne žaljivke lahko skrite v »komplimentih«. Na primer: »To poročilo si opravil dobro, skoraj tako dobro kot Marko«.
Včasih lahko oseba, ki ne doseže svojega mnenja, vseeno naredi stvari po svoje, saj meni, da je njena ideja bila boljša. Trma ni zmeraj pasivno agresivno vedenje, včasih so ljudje osebnostno nagnjeni k temu, da odločno zagovarjajo svoje mnenje, ne glede na posledice. Kot pasivno agresivno vedenje trmo označimo takrat, kadar oseba počne to z namenom, da drugo osebo kaznuje.
Včasih oseba, ki ne doseže svojega namerno naredi stvari po svoje ali pa jih sploh ne naredi. Lahko ji pa za nalogo upade motivacija, pri čemer je posledica manj kvalitetno opravljeno delo, s čimer želi dokazati svoj prav.
Prvi korak je, da pasivno agresivno vedenje prepoznamo. Nato je pomembno, da ohranimo mirna lastna čustva. Nadaljnje vedenje je odvisno od same situacije. Včasih je dovolj, da takem vedenju ne posvečamo pozornosti, včasih je pa potrebno postaviti jasne meje, npr. kadar oseba ne izpolnjuje zahtevanih nalog, zamuja itd. V tem primeru se je treba z osebo pogovoriti, da preverimo, ali se svojega vedenja zaveda, kaj misli, da so razlogi, kaj potrebuje, da tega vedenja več ne bo ter jasno opredeliti posledice, v kolikor se bo vedenje zopet ponovilo.
V določenih situacijah lahko poskusimo s spodbujanjem direktne komunikacije, to pomeni, da poskušamo težave reševati sproti ter poskusimo preko vprašanj pri osebi spodbuditi, da pove, kaj točno je razlog njenega vedenja.
Pazite pa, da se ne znajdete v »tihi vojni«, kar pomeni, da bi se tudi sami odzivali na osebo pasivno agresivno, saj se s tem hitro lahko znajdete v začaranem krogu.
Navadno je lažje prepoznati pasivno agresivno vedenje pri drugih kot pri sebi. Včasih smo pa tudi mi tisti, ki se poslužujemo takega vedenja. Preko naslednjih vprašanj lahko nekoliko razmislite o lastnih vedenjih:
V kolikor pri sebi opažate pasivno agresivno vedenje, je pomembno, da več pozornosti posvečate svojim odzivom na različne ljudi in različne situacije. Pomembno je, da dobro razumete, zakaj ste na nekoga jezni oz. zakaj ste vznemirjeni. Konflikte skušajte reševati sproti ter se trudite imeti odprto komunikacijo. Spreminjanje vedenja je proces, ki traja veliko časa, a z majhnimi koraki, se počasi daleč pride.
Telefon: 01/234-56-78
GSM: 051/123-456
Kompetenca d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.