Glasba na delovnem mestu

Glasba na delovnem mestu je danes prisotna v mnogih delovnih okoljih in večinoma na zaposlene učinkuje pozitivno, a kljub temu je za optimalne pozitivne učinke, ki jih ima glasba, potrebno upoštevati določene situacijske in osebnostne dejavnike. Na delovnem mestu se je uveljavila predvsem v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so mnogi raziskovalci začeli dokazovati, da delavci ob glasbi delajo bolje in da njihova delovna storilnost med poslušanjem le-te močno zraste.

Na to, kako zaposleni doživlja glasbo in na izbiro ter uporabo glasbe na delovnem mestu, v veliki meri vplivajo osebnostne lastnosti. Pomembno je, da si lahko zaposleni sami zbirajo glasbo oziroma da imajo pri poslušanje le-te kontrolo, saj v primeru, če zaposleni glasbo doživljajo kot vsiljeno, to negativno vpliva na njihovo delovno učinkovitost. Če imajo zaposleni nadzor nad tem, kdaj, katero in koliko glasbe bodo poslušali, to pozitivno učinkuje na njihovo počutje in razpoloženje, kar pa pripore k večji delovni učinkovitost in času, ki ga zaposleni namenijo delovnim nalogam.

Glasba na delovnem mestu pozitivno vpliva tudi na čustveno blagostanje zaposlenih, saj vpliva na pojav občutkov veselja in sproščenosti. Pripomore tudi k večji produktivnost, zanosu in manjši meri stresa. Poslušanje glasbe na delovnem mestu ima lahko tudi vlogo ustavljanja nezaželenih in z delom nepovezanih ter nepotrebnih vedenj in pri kooperativnemu sodelovanju zaposlenih, saj se preko poslušanja glasbe ustvari boljše delovno vzdušje, kar pozitivno vpliva na sodelovanje med zaposlenimi.

Poslušanje glasbe na delovnem mestu je povezano tudi s številnimi stereotipi, ki pa pogosto niso zasnovani na preverjenih dejstvih.  Zaposleni so pogosto obremenjeni s prepričanjem, da poslušanje glasbe na delovnem mestu, ni primerno in nemalokrat zaposleni tistega, ki ob delu posluša glasbo, povezujejo z negativno poslovno podobo. Poleg tega se zaposleni obremenjujejo tudi s strahom, da bi morebiti s svojim poslušanjem glasbe vznemirjali sodelavce.

Glasba v različnih delovnih pogojih

Prav tako je pomembno, da glasbo (intenziteto, zvrst, tempo, glasnost) prilagodimo različnim delovnim pogojem, saj lahko enaka glasba na zaposlene, ki delujejo v drugačnih delovnih pogojih, na njih negativno učinkuje. Delovni pogoji, v katerih delujejo zaposleni, so zelo različni in ko govorimo o pozitivnih vidikih poslušanja glasbe na delovnem mestu, se moramo zavedati, da glasba v različnih delovnih pogojih, na zaposlene učinkuje drugače.

A kljub temu, naj bi preveč stimulativna glasba, ne glede na različne delovne pogoje kot tudi na raznolike osebnostne lastnosti zaposlenih, na splošno ovirala posameznike pri afektivnem delu, saj se v primeru prevelike stimulativnosti glasbe, zaposleni ne morejo osredotočiti na delovno nalogo. Pozitiven učinek poslušanja glasbe je poleg tega večji tudi pri bolj preprostih in rutinskih delovnih opravilih, ki ne zahtevajo večjih intelektualnih naporov. Večji kot je intelektualni napor, bolj postaja glasba odveč – zato je treba razlikovati v naprej, za kakšno vrsto dela gre.

Smernice za poslušanje glasbe na delovnem mestu

  • Dobro je, da se zaposlenim omogoči poslušanje glasbe na delovnem mestu oziroma se jim le-te ne prepoveduje.
  • Delodajalec naj zaposlenim eksplicitno sporoči, da je poslušanje glasbe na delovnem mestu dovoljeno oziroma ni prepovedano, saj zaposlenih tako ne bo strah, da bi jim sodelavci pripisali negativen ugled.
  • Zaposleni naj sami izberejo vrsto in čas poslušanja glasbe (v primeru, če bi poslušanje glasbe dokazano lahko ogrožalo zdravje zaposlenega ali bi pomembno interferiralo z delovno nalogo, naj delovna organizacija postavi svoje omejitve).
  • Zaposlenim se naj omogoči diskretno poslušanje glasbe (npr. izogibati se je treba temu, da bi eden od zaposlenih vstavil svoj CD v radio, ki bi ga nato morali poslušati še vsi ostali zaposleni, ki delajo v istem prostoru), morda preko uporabe slušalk.

Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem – ne živi, da delaš; delaj, da boš lahko živel

Pri vzpostavljanju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem je pomembno, da si odgovorimo na nekatera vprašanja:

  • Kako definiramo »delo«?
  • Zakaj mislimo, da sta delo in zasebno življenje ločena?
  • Kako lahko podjetje prispeva k boljšem »vzpostavljanju ravnovesja«?

Ta tri vprašanja so bila postavljena različnim ljudem na okrogli HR okrogli mizi, ki jo je leta 2018 izvedel Steve Browne (povezava do originalnega članka je tukaj). Odgovori udeležencev okrogle mize so predstavljeni v nadaljevanju.

  1. Kako definirate »delo«?

Aktivnost, ki jo izvajamo v zameno za denar

Tega se pri pogovoru o ravnovesju med delom in osebnim življenjem ne bi smelo spregledati. Delo je način, kako pridemo do denarja oz. sredstev, da lahko preživljamo sebe in druge.  Gospodarski pritisk in realnost je namreč zmeraj v naših mislih. Tako zmeraj iščemo rešitve, ki nam omogočajo, da imamo  sredstva, ki nam omogočajo zadovoljitev naših potreb.

Je naša »identiteta«

Ne verjamete temu? Pomislite, kaj je eno izmed prvih vprašanj, ki jih postavimo nekomu, ko ga spoznamo: »Kaj pa delaš?« S svojim delom, ki ga opravljamo, se velikokrat definiramo. Tudi kadar se sami predstavljamo, navadno hitro povemo, kakšen je naš službeni naziv.

Nekaj, kar nam daje smisel

Ljudje smo radi zaposleni oz. všeč nam je, da imamo nekaj za početi. Motivira nas, kadar vidimo rezultate našega truda oz. kadar vidimo, da smo nekaj dosegli. Zato nam je večini tudi pri delu pomembno, da v njem vidimo smisel oz. nek širši doprinos, ki pripomore k občutku izpopolnjenosti.

Je nekaj, kamor »gremo« vsak dan

Za veliko ljudi predstavlja delo neko lokacijo. To je lahko pisarna ali pa več različnih lokacij. Tako je poleg vrste nalog, ki jih opravljamo, prav tako pomembno, kje te naloge opravljamo.

  1. Zakaj mislimo, da sta delo in zasebno življenje ločena?

Tako smo naučeni

V našem vsakdanjem življenju različne stvari velikokrat predalčkamo. V določenih primerih je ta način primeren in ustrezen, saj nam da parametre, preko katerih lahko vidimo, kateremu področju posvetimo največ našega časa in energije.

»Zabavo« definiramo kot »ne delo«

Delo ima v naši kulturi precej pogosto negativno konotacijo. Čeprav veliko ljudje v svojem delu uživa. Pogosto se dogaja, da oseba večino svojega časa posveča delu, kot ostalim aktivnostim. Pozorni moramo biti na to, da ljudje »zabavo« zelo različno definiramo in imamo precej različne interese. Zato je treba pomisliti, ali je res smiselno, da delo in zabavo strogo ločujemo.

Da se izognemo izgorelosti

Osebno življenje velikokrat dojemamo kot »pobeg«, da se izognemo stresu ali pa dolgčasu. Seveda je ustrezno in zelo zaželeno, da imamo prostočasne aktivnosti, ki nam omogočajo, da se sprostimo in ponovno napolnimo svoje baterije. Vendar je pa precej pomembno, da smo pozorni na telesne znake stresa že med delom. Tako si lahko tudi med delovnim časom vzamemo kratke odmore, se sprehodimo, spočijemo oči itd.

Na delovnem mestu ne moremo pokazati kdo zares smo

To ni težava neravnovesja med delom in osebnim življenjem, ampak je problem organizacijske kulture. Delovnim mestom se moramo velikokrat prilagoditi, vendar je pomembno, da imamo možnosti, da še zmeraj lahko izražamo svojo osebnost. Na delovnih mestih, kjer imamo možnost biti kdor smo, se bolje počutimo in smo bolj produktivni.

  1. Kako lahko podjetje prispeva k boljšem »vzpostavljanju ravnovesja«?

Fleksibilnost

Nerealno je pričakovati, da bomo lahko vsakemu zaposlenemu posebej prilagodili delovno okolje. Lahko pa k boljšemu počutju, ter k boljši organizaciji našega vsakdana, veliko pripomore fleksibilnost. Ta je lahko v obliki fleksibilnega prihoda in odhoda na delovno mesto, možnost dela od doma itd.

Pomen HR službe

Če želimo v podjetju biti bolj osredotočeni na ljudi, je treba pogledati, kako poteka samo delo. Tega se lahko lotimo tako, da pregledamo različne obstoječe sisteme, ter odpravimo tiste, ki so v nasprotju s tem, da lahko ljudje uspejo tako na delu kot izven dela.  Pomembno je tudi, da HR služba prisluhne in sliši zaposlene, ter poskuša z viri in s sredstvi, ki so na razpolago, oblikovati najboljše možne rešitve.

Dovoljevanje izražanja individualnosti

Če želite, da ljudje na delu izražajo svojo individualnost, je to treba spodbujati. Vedno obstajajo določeni parametri, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Pomembno je, da še zmeraj obstaja možnost, da lahko ljudje na svojem delovnem mestu, do določene mere izrazimo svojo osebnost ter s tem »poživimo« svoje delo.

Zaključna misel:

V podjetjih je pomembno, da se HR služba in vodstvo izkazuje interes za svoje zaposlene, ter pozna njihove potrebe. Samo tako se lahko oblikujejo ustrezni sistemi oz. procesi, ki lahko izboljšajo delovno mesto in s tem vplivajo na bolj pozitivno vzdušje ter višjo produktivnost. Pri ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, ne gre spregledati dejstva, da sta ti področji neločljivo prepleteni. Vsekakor pa ob delu ne smemo pozabiti nase: »Ne živi, da delaš; delaj, da boš lahko živel.«

 

Psihološki testi – kaj nam v podjetju zares doprinesejo?

Psihološki testi so objektivni in standardni postopki za merjenje psihičnih lastnosti, doživljanj ter vedenj. Kadar se pogovarjam z ljudmi zaznavam, da ima psihološko testiranje velikokrat negativno konotacijo. Ljudje se bojijo, da se bodo pokazale neke njihove »slabosti« oz. poročajo, da bom sedaj verjetno ugotovila, da so »čudni«. Vendar ni tako. Zmeraj iščemo potenciale, talente in prednosti, ki jih ima oseba. Naše vodilo je: »Pravi ljudje na pravih delovnih mestih.« Pri čemer si želimo, da so zadovoljni tako posamezniki, kot organizacija.

Z našimi testi se v glavnem osredotočamo na splošne sposobnosti, osebnostne lastnosti ter motivacijo. Seveda se merjene lastnosti prilagodijo cilju psihološkega testiranja. Pomembno je torej, da imamo jasno opredeljeno koga in zakaj testiramo.

Zakaj se sploh odločiti za psihološke teste?

Ljudi velikokrat podzavestno subjektivno ocenjujemo, npr. tistim, ki so nam privlačni, pripišemo več pozitivnih lastnosti. S psihološkimi testi pa pridobimo veliko objektivnih informacij o posamezniku. Da so naši testi zanesljivi in veljavni, nam potrjujejo udeleženci sami. Podamo jim povratno informacijo oz. jim predstavimo rezultate, s katerimi se v 99 % strinjajo.

Psihološki testi nam omogočajo:

  • objektivno oceno posameznikovih potencialov, sposobnosti in psiholoških značilnosti,
  • načrtovanje nadaljnjega kariernega razvoja.
  • skupinsko analizo

Psihološki testi kot pripomoček za optimalno sodelovanje s posameznikom

Največji poudarek namenimo talentom oz. potencialom osebe. Seveda se moramo zavedati, da je potenciale treba razvijati in nadgrajevati. Izrazijo se tudi različne priložnosti za razvoj. Rezultati nam med drugim pokažejo tudi kako osebo motivirati (npr. ali so ji pomembna izobraževanja ali pohvale ali možnost napredovanja itd.) Prav tako pridobimo informacije kako osebi podati povratno informacijo. Ali je to oseba, pri kateri moramo povedati stvari precej direktno, saj lahko v nasprotnem primeru informacije presliši ali pa imamo osebo, pri kateri moramo povratno informacijo podati s tehniko, saj lahko v nasprotnem primeru napačno razume. Izvemo tudi, kako bo oseba reagirala v konfliktu.

Psihološki testi kot razvojno orodje

Psihološko testiranje je razvojno orodje. Z njim pridobimo informacije, ki so potrebne, da pri vsakem posamezniku prepoznamo njegove talente ter priložnosti za razvoj. Na podlagi teh informacij lahko pomagamo pri kariernem usmerjanju, pri razvijanju potencialov, pri ozaveščanju izzivov. Informacije lahko služijo tudi kot pomoč pri napredovanju oz. pri zagotavljanju, da je prava oseba na pravem delovnem mestu. Skupaj s posameznikom lahko tako lažje oblikujemo ustrezen karierni načrt.

Psihološki testi kot razvojno orodje za reševanje izzivov na skupinski ravni

Kadar testiramo celotno ekipo, se lahko jasno in objektivno pokažejo tudi morebitni skupinski izzivi. Pokaže se lahko npr. med kom lahko prihaja do konfliktov ter zakaj. Prav tako lahko s pomočjo skupinske analize pomagamo vodjem k ustreznejšem usmerjanju tako skupine kot posameznikov.

Kaj je pomembno pri psihološkem testiranju?

Pomembno je, da udeleženci odgovarjajo hitro, spontano in iskreno. Spontani odgovori so navadno najbolj točni. Iskrenost odgovarjanja se preverja na dveh nivojih, v kolikor se pojavi prirejanje odgovorov, rezultati niso veljavni. Prav tako iskrenost zagotavlja, da so rezultati testiranja optimalno uporabni tako za posameznika kot za vodje. Prav tako je pomembno, da se posameznik pri reševanju osebnostnih testov zaveda, da ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Psihološki testi ne merijo pozitivnih ali negativnih osebnostnih lastnosti, so pa nekatere lastnosti za specifična delovna mesta bolj zaželena ter obratno.