Glasba na delovnem mestu

Glasba na delovnem mestu je danes prisotna v mnogih delovnih okoljih in večinoma na zaposlene učinkuje pozitivno, a kljub temu je za optimalne pozitivne učinke, ki jih ima glasba, potrebno upoštevati določene situacijske in osebnostne dejavnike. Na delovnem mestu se je uveljavila predvsem v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so mnogi raziskovalci začeli dokazovati, da delavci ob glasbi delajo bolje in da njihova delovna storilnost med poslušanjem le-te močno zraste.

Na to, kako zaposleni doživlja glasbo in na izbiro ter uporabo glasbe na delovnem mestu, v veliki meri vplivajo osebnostne lastnosti. Pomembno je, da si lahko zaposleni sami zbirajo glasbo oziroma da imajo pri poslušanje le-te kontrolo, saj v primeru, če zaposleni glasbo doživljajo kot vsiljeno, to negativno vpliva na njihovo delovno učinkovitost. Če imajo zaposleni nadzor nad tem, kdaj, katero in koliko glasbe bodo poslušali, to pozitivno učinkuje na njihovo počutje in razpoloženje, kar pa pripore k večji delovni učinkovitost in času, ki ga zaposleni namenijo delovnim nalogam.

Glasba na delovnem mestu pozitivno vpliva tudi na čustveno blagostanje zaposlenih, saj vpliva na pojav občutkov veselja in sproščenosti. Pripomore tudi k večji produktivnost, zanosu in manjši meri stresa. Poslušanje glasbe na delovnem mestu ima lahko tudi vlogo ustavljanja nezaželenih in z delom nepovezanih ter nepotrebnih vedenj in pri kooperativnemu sodelovanju zaposlenih, saj se preko poslušanja glasbe ustvari boljše delovno vzdušje, kar pozitivno vpliva na sodelovanje med zaposlenimi.

Poslušanje glasbe na delovnem mestu je povezano tudi s številnimi stereotipi, ki pa pogosto niso zasnovani na preverjenih dejstvih.  Zaposleni so pogosto obremenjeni s prepričanjem, da poslušanje glasbe na delovnem mestu, ni primerno in nemalokrat zaposleni tistega, ki ob delu posluša glasbo, povezujejo z negativno poslovno podobo. Poleg tega se zaposleni obremenjujejo tudi s strahom, da bi morebiti s svojim poslušanjem glasbe vznemirjali sodelavce.

Glasba v različnih delovnih pogojih

Prav tako je pomembno, da glasbo (intenziteto, zvrst, tempo, glasnost) prilagodimo različnim delovnim pogojem, saj lahko enaka glasba na zaposlene, ki delujejo v drugačnih delovnih pogojih, na njih negativno učinkuje. Delovni pogoji, v katerih delujejo zaposleni, so zelo različni in ko govorimo o pozitivnih vidikih poslušanja glasbe na delovnem mestu, se moramo zavedati, da glasba v različnih delovnih pogojih, na zaposlene učinkuje drugače.

A kljub temu, naj bi preveč stimulativna glasba, ne glede na različne delovne pogoje kot tudi na raznolike osebnostne lastnosti zaposlenih, na splošno ovirala posameznike pri afektivnem delu, saj se v primeru prevelike stimulativnosti glasbe, zaposleni ne morejo osredotočiti na delovno nalogo. Pozitiven učinek poslušanja glasbe je poleg tega večji tudi pri bolj preprostih in rutinskih delovnih opravilih, ki ne zahtevajo večjih intelektualnih naporov. Večji kot je intelektualni napor, bolj postaja glasba odveč – zato je treba razlikovati v naprej, za kakšno vrsto dela gre.

Smernice za poslušanje glasbe na delovnem mestu

  • Dobro je, da se zaposlenim omogoči poslušanje glasbe na delovnem mestu oziroma se jim le-te ne prepoveduje.
  • Delodajalec naj zaposlenim eksplicitno sporoči, da je poslušanje glasbe na delovnem mestu dovoljeno oziroma ni prepovedano, saj zaposlenih tako ne bo strah, da bi jim sodelavci pripisali negativen ugled.
  • Zaposleni naj sami izberejo vrsto in čas poslušanja glasbe (v primeru, če bi poslušanje glasbe dokazano lahko ogrožalo zdravje zaposlenega ali bi pomembno interferiralo z delovno nalogo, naj delovna organizacija postavi svoje omejitve).
  • Zaposlenim se naj omogoči diskretno poslušanje glasbe (npr. izogibati se je treba temu, da bi eden od zaposlenih vstavil svoj CD v radio, ki bi ga nato morali poslušati še vsi ostali zaposleni, ki delajo v istem prostoru), morda preko uporabe slušalk.