Kaj je “Brainswarming” in zakaj lahko nadomesti “viharjenje možganov” oz. “Brainstorming”?

Verjetno večina pozna tehniko »viharjenja možganov« (ang. Brainstorming). Gre za metodo skupinskega proizvajanja novih idej. Pri tej metodi se definira problem, nato pa udeleženci iščejo, navajajo možne rešitve, ki jih zapisovalec sproti zapisuje.

Metoda je zelo znana, vendar velikokrat ne da željenih rezultatov. Dogaja se, da pri podajanju idej določeni udeleženci prevladujejo, medtem ko drugi, ki se pri izražanju svojih idej na glas s težavo izpostavijo, ostajajo v ozadju.

Nekoliko drugačna metoda reševanja problemov je »Brainswarming«. Osnove so lahko razložene preko vedenja žuželk, npr. mravelj. Mravlje komunicirajo preko kemičnih signalov, ki jih puščajo za seboj v okolju. Ti signali vplivajo na vedenje ostalih mravelj, ki pridejo za njimi. Na ta način se pri omenjeni metodi sproti oblikuje graf, na katerem udeleženci na strukturiran način puščajo svoje ideje (kot mravlje kemične signale), na podlagi katerih se spet razmišlja naprej. Tako se pri tej metodi posamezniki ne izpostavljajo neposredno na glas, ampak ideje zapišejo ter jih prilepijo. Na ta način se lahko poveča aktivno sodelovanje udeležencev.

Kako točno se izvede?

Najprej se, npr. na tabli, pripravi območje na katerem se bo izrisal graf. Na vrhu se zapiše en cilj ali en problem, ki ga želimo rešiti. Na dnu se zapiše nekaj možnih virov, s katerimi organizacija razpolaga. Viri so tiste stvari, ki so dostopne organizaciji in so lahko uporabljene za reševanje zapisanega problema oz. za doseg navedenega cilja.

Udeleženci lahko cilj ali problem prestrukturirajo v manjše podcilje ali dejanja, ki morajo biti izvedena, da se doseže cilj. Svoje ideje lahko neposredno zapišejo, lahko pa se uporabijo tudi Post-it listki. Na enak način lahko udeleženci dodajajo vire. Nato udeleženci s črtami povežejo vire in podcilje oz. akcije, ki se skladajo. Potencialne rešitve se kažejo v primerih, kjer se viri povežejo s podcilji.

Vir: HBR