Upravljanje s časom: od biti nenehno zaposlen do biti produktiven

Velikokrat smo ljudje nenehno zaposleni, imamo veliko različnih opravkov, poskušamo »multitaskat«, zmanjkuje nam časa, vendar želimo vseeno takoj odgovoriti na elektronsko pošto itd. Kljub nenehni zaposlenosti se nam lahko dogaja, da določenih nalog vseeno ne opravimo. Zdi se nam, da čas kar gre, ne da bi zares vedli kam. Minejo dnevi, določene naloge pa še zmeraj nismo opravili, ker jo vedno znova prelagamo. Zastavljene lahko imamo določene cilje, vendar se jim dejansko ne približujemo, ker se zaposlujemo z drugimi stvarmi.

V takšnih primerih se je potrebno ustaviti in dobro premisliti, če je tako vedenje produktivno. Kam vlagamo svoj čas? Najbolj produktivni smo namreč takrat, kadar stvari premislimo, imamo izbranih manj prioritet, posvečamo svojo pozornost eni stvari na enkrat itd. Da pa nam to lahko uspeva, ter da preklopimo iz »biti nenehno zaposlen« na »biti produktiven« je potrebno, da razvijemo veščine upravljanja s časom. Zavedati se je potrebno, da je časa v življenju zmerom manj, določeni cilji pa so lahko leta in leta enako oddaljeni.

Kaj sploh je upravljanje s časom?

Upravljanje s časom predstavlja vsa vedenja, strategije in tehnike, s katerimi skušamo učinkovito izrabiti svoj čas in doseči zastavljene cilje.

Kakšni so učinki učinkovitega upravljanja s časom?

Raziskave kažejo, da se pri ljudeh, ki učinkovito upravljajo s časom, zmanjša napetost pri delu, zmanjša se psihološki stres ter manj je konfliktov med delom in družino. Poviša pa se zadovoljstvo z delom in zaznan nadzor nad časom. Pri posameznikih je bilo možno opaziti tudi pozitivne zdravstvene spremembe. Prav tako pa veliko redkeje prihaja do odlašanja.

Kaj je pomembno pri upravljanju s časom?

Poznati moramo svoj čas, ki ga imamo v dnevu na voljo. Potrebno je načrtovati urnik. V urnik umestimo najpomembnejše in nujne naloge (za začetek ni potrebno nalog časovno umeščati). Pri načrtovanju urnika ne smemo pozabiti na vsakodnevna opravila ter si pustiti čas za nepričakovane dogodke. Nato v čas, ki nam ostane, vstavimo naloge, ki zadevajo naše osebne cilje.

Pomembno je, da imamo zelo jasno razdelane svoje prioritete. Opravke lahko npr. razdelimo po ABC analizi. ABC analiza je sestavljena iz treh kategorij:

  • kategorija A predstavlja naloge, ki so najbolj nujne in najpomembnejše,
  • kategorija B predstavlja opravke, ki so pomembne, a ne nujne,
  • v kategorijo C pa spadajo vse stvari, ki niso ne nujne in ne pomembne.

Zapišemo si lahko, npr. tri stolpce (A, B in C) ter tako najlažje razdelimo svoje opravke in si na ta način razdelamo prioritete. Pri načrtovanju svojega urnika je dobro upoštevati rezultate ABC analize. Učinkovito naj bi bilo, da se v dnevu najprej lotimo nalog, ki so nujne in pomembne (kategorija A).

Paziti moramo, da urnik ni prenatrpan ali pa preohlapen. Pozabiti ne smemo na sprostitev in zabavo. Sami zase moramo odkriti kako in kaj nam najbolje ustreza ter najti svoje ravnovesje.