Učeča se organizacija

Živimo v okolju nenehnih sprememb. Če želijo organizacije biti konkurenčne in uspešne, se morajo znati prilagajati. Eden izmed načinov prilagajanja na spremembe je model učeče se organizacije. Učeča se organizacija prinese veliko prednosti ne le zmožnosti hitrejše uvedbe sprememb. Organizacije s tem pridobijo tudi boljšo zmožnost prenašanja zunanjih pritiskov okolja, bolje posredujejo svoja znanja, izboljšajo kvaliteto proizvodov in storitev, izboljšajo ugled podjetja, saj postanejo bolj usmerjeni v ljudi ter lažje vzdržujejo inovativnost in konkurenčnost.

Lastnosti učeče se organizacije

Peter M. Senge opredeljuje pet lastnosti učeče se organizacije:

  • Sistemsko mišljenje pri katerem posameznik vidi celoto ne le del sistema. Da ima lahko posameznik vpogled v celoto, je potrebno, da so informacije vidne, transparentne. Ta način mišljenja pripomore tudi k bolj ustvarjalnem načinu razmišljanja.
  • Osebnostno mojstrstvo pomeni, da se posameznik zaveda pomembnosti lastnega razvoja ter s tem doseganje odličnosti. Razvoj potencialov zaposlenih v organizaciji viša konkurenčnost. Zaposleni ne sme biti prisiljen v učenje, sam mora videti smisel ter si tega želeti. Učeča se organizacija je v bistvu vsota učečih se posameznikov, ki nenehno razvijajo oz. nadgrajujejo svoje sposobnosti in potenciale.
  • Mentalni modeli so vse predstave, predpostavke, prepričanja itd., ki vplivajo na posameznikovo razumevanje realnosti. Mentalni modeli se v prilagodljivem in odprtem okolju lahko spreminjajo. S tem se ustvarjajo novi načini razumevanja realnosti.
  • Skupna vizija mora biti zgrajena s pomočjo vseh zaposlenih. S skupno vizijo so zaposleni pripadnejši podjetju, imajo večjo motivacijo za učenje ter bolj učinkovito delujejo, saj vidijo v svojem delu smisel. Večja verjetnost je, da ne bodo opravljali svojega dela zgolj zato, ker morajo, ampak ker si bodo tudi želeli doseči skupno vizijo.
  • Skupinsko učenje je proces razvoja sposobnosti skupine. Da lahko zaposleni med seboj dobro sodelujejo, je v potrebno v organizaciji spodbujati ustrezno, odprto komunikacijo. V skupinskem učenju bo potekal prenos znanja, izboljša se pa lahko tudi reševanje problemov.

Razvijanje kulture, v kateri bodo vse zgoraj naštete stvari, bo organizaciji sčasoma omogočilo hitrejše učenje. Zaposleni bodo prevzemali več odgovornosti ter med seboj bolje sodelovali. Potrebno se pa je zavedati, da je prehod iz tradicionalne v učečo se organizacijo proces, v katerem se rezultatov ne sme pričakovati čez noč.